100 LET KULTURE V PREBOLDU

 

18. MAREC – 6. MAJ 2011

 

KUD Svoboda Prebold letos praznuje 100 – letnico delovanja. Začetki delovanja društva segajo v leto 1910, ko se je v Preboldu ustanovilo sokolsko društvo (30.10.1910). Sokoli so poleg športne močno razvijali tudi kulturno dejavnost, ustanovili so knjižnico, pevski zbor, gledališko in lutkarsko sekcijo. Ko so leta 1930 nabavili še kinoprojektor, se je razvila še kino-sekcija. Leta 1932 je bil v Preboldu zgrajen Sokolski dom-kulturni dom. Gradili so ga Sokoli in delavsko podporno društvo Tekstilne tovarne Prebold ter posamezni prostovoljci. Nastane Sokolsko kulturno umetniško društvo (SKUD). Zelo pomembno vlogo v dejavnosti društva je imela tudi godba na pihala (pihalni orkester). Po drugi svetovni vojni pride do velikega razcveta gledališke dejavnosti, predvsem po prihodu znamenitega režiserja Lojzeta Frica. Leta 1952 so se po zletu v Trbovljah vsa kulturna društva preimenovala v delavsko prosvetna. Tako dobimo v Preboldu Delavsko prosvetno društvo Svoboda Prebold. Pod tem imenom je društvo delovalo vse do leta 2009, ko se je po sklepu zbora članov preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Svoboda Prebold (KUD Svoboda Prebold). Visok jubilej bo društvo obeležilo s celim nizom prireditev, ki se bodo odvijale v Preboldu vse od sredine marca do začetka meseca maja. Že sedaj vas vljudno vabim, da nas počastite s svojim obiskom.

 

18. 03. 2011 ob 20.00 uri : Slavnostna seja KUD Svoboda Prebold

 

25. 03. 2011 ob 20.00 uri : Čuk na palici, otroški muzikal – OŠ Prebold

 

01. 04. 2011 ob 20.00 uri : Prav poseben par, komedija (gledališče Zarja iz Trnovelj)

 

08. 04. 2011 ob 20.00 uri : Albert v devetih nebesih, glasbena komedija (Jernej Kuntner, Maja Marija Merljak in Coronke)

 

23. 04. 2011 ob 20.00 uri : Koncert, Pihalni orkester Prebold

 

06. 05. 2011 ob 20.00 uri : Zaključni koncert, MoPZ Svoboda Prebold z gosti

 

ZELO BOMO VESELI, ČE BOSTE S SVOJO PRISOTNOSTJO OPLEMENITILI TA PRAZNIK KULTURE V PREBOLDU, KAJTI KULTURA JE DEL NAS VSEH!

  

 

 

KUD "Zarja" Trnovlje iz Celja: Prav poseben par

 

slika1

 

Oscar in Felix, dva popolnoma različna svetova. Zares prav poseben par. Oba ločena, živita v svojem svetu svobode. Oscar prav očarljivo len, malomaren, neposreden, včasih malo preveč "zagoveden z debelo kožo", katere se še slon ne bi sramoval in udarci življenja nekako padajo mimo njega. Simpatično, ni kaj! Felix je njegovo pravo nasprotje. Skrben, redoljuben, snažilka, kuharica in istočasno nežen, toda poln kompleksov, nesrečen v samem sebi - prava mimoza med moškimi. Vzporednica z Monkom (Saj veste, tisti smešni perfekcionistični detektiv, s televizijskih zaslonov.) je zgolj slučajna. Felix je življenjski. Marsikatera ženska bi si želela takšnega moža, ali pa tudi ne. Ostala druščina, ki tvori celoto, je pa tako ali tako iz povprečnega vsakdana. Odhajajo od doma, bežijo v tisti svoj svet, za katerega mislijo, da so jih žene prikrajšale, ali pa možje, kot Gwen in Cicely. Petki so njihovi posvečeni dnevi, trenutki, ko lahko svojo malomarnost pokažejo v pravi luči in Oscarjevo stanovanje je nalašč za to. Vse to do trenutka, ko v ta njihov posvečeni večer, kateri je namenjen pitju in kvartanju, ne vstopi Felix. Tedaj se začnejo stvari obračati na…..?! Sicer pa, poglejte predstavo in si sodbo ustvarite sami.

 

CORONKE IN AL-BERT V DEVETIH NEBESIH

 

Dve dobri desetletji že deluje vokalna skupina Coronke. Leta 1987 se je v Boštanju zbralo nekaj deklet - srednješolk in začelo prepevati. Začele so s prepevanjem slovenskih ljudskih pesmi, nadaljevale z umetnimi in renesančnimi. Za popestritev repertoarja pa so poskrbele z večno zelenimi melodijami tujih avtorjev ter priredbami slovenskih popevk. Redno se udeležujejo različnih glasbenih srečanj in pevskih revij. Veliko nastopajo po Sloveniji, uspešno pa so gostovale že tudi v tujini. Coronke največkrat predstavijo kot »POJOČE TRŠICE«, kajti pri skupini prepevajo same profesorice, učiteljice in vzgojiteljice.

 

                                slika2      slika3

 

Lepi pesmi so dodali še nekaj gledališča: kostume, sceno, nekaj igralcev in na oder postavili zanimivo glasbeno predstavo. Nastopajoči pod taktirko in po scenariju izpod peresa Ivana Merljaka, prekaljenega radijskega urednika nacionalnega radia, navdušujejo številno občinstvo kjer koli nastopijo.

 

slika4

 

Glasbena-modna komedija Al-bert v devetih nebesih, je postavljena v Eko bio hotel, v katerem je formalni šef Albert (Jernej Kuntner), dejanski pa njegova Mici. Albert živi vznesen med številnimi gostjami, včasih se počuti kot, da je v haremu, drugikrat pa že skoraj v nebesih; veliko pa si z Mici tudi poslovno obetata od ameriške gostje (Maja Martina Merljak), za katero pa se naposled izkaže,da ona sploh ni Američanka, ampak...

 

DVE POSEBNI PRIZNANJI ZA PREBOLDSKE GLEDALIŠČNIKE

 

 KUD Svoboda Prebold je pod taktirko Boruta Alujeviča v letošnjem letu na oder postavila komedijo Johna Grahama. Da so bili pri svojem delu uspešni, sta dokaz dve posebni priznanji s strani regijskega selektorja in sicer za najboljšo stransko žensko vlogo, ki jo je prejela Milena Dolinar za vlogo Lili Novak, za najboljšo stransko moško vlogo pa je dobil posebno priznanje tudi Franci Cigler za vlogo Leona Novaka.

 

oder

 

90 LET MoPZ SVOBODA PREBOLD

 

 

zbor

Spoštovani gospe in gospodje, dragi ljubitelji petja!

Letošnja pomlad nam poleg prebujanja narave prinaša še dodatne razloge za ponos in veselje. Mineva namreč že 90 let od pričetka delovanja MPZ Svoboda Prebold.

 

 

 

Začetki delovanja društva segajo v leto 1910, ko se je v Preboldu ustanovilo sokolsko društvo. Sokole je formiral upokojeni učitelj Josip Vidic. Ustanovni občni zbor je bil 30.10.1910. v njem so bili: ženska in moška deca, ženski in moški naraščaj ter članice in člani. Sokoli so poleg športne močno razvijali tudi kulturno dejavnost, ustanovili so knjižnico (vsebovala je 330 knjižnih enot), pevski zbor, gledališko in lutkarsko sekcijo. Lutkovna dejavnost je bila sprva atrakcija, saj so bile prve lutke iz Češke.
 
Ko so leta 1930 nabavili še kinoprojektor, se je razvila še kino-sekcija. Pomembno vlogo je pri delovanju društva imel tudi pihalni orkester. Sokoli so koristili prostore v Piklnovi hiši v Dolenji vasi. Že pred 1.svetovno vojno se je pokazala potreba po lastnih prostorih, za kar so že začeli zbirati denar, vendar pa je med vojno »poniknil«. 14.7.1932 je bil zgrajen Zadružni dom (kulturni dom v Preboldu, ki je bil kasneje porušen). Gradili so ga Sokoli in delavsko podporno društvo Tekstilne tovarne Prebold ter posamezni prostovoljci.

 

ČAS PO 2. SVETOVNI VOJNI

 

23.8.1952 se je v Trbovljah vsa kulturna dejavnost preimenovala v delavsko prosvetno društvo. Tako se je v Preboldu sedaj kulturna dejavnost imenovala Delavsko prosvetno društvo Prebold. Z razcvetom gledališke dejavnosti pa moram omeniti tudi prvega zelo pomembnega režiserja po drugi svetovni vojni: Lojze Fric. Leto 1945 zaznamuje njegova prva režija Iz krvi rdeče (11.8.1945). To leto pa je tudi začetek uspešnega dela celotnega društva.
 
Po letu 1945 preboldsko Sokolsko kulturno umetniško društvo(SKUD) Vera Šlander sestavljajo:

  

 

  • Godba na pihala
  • Gledališka sekcija
  • Kino sekcija
  • Knjižnica
  • Lutkovni oder
  • Moški pevski zbor
  • Šahisti
  • Kegljači
  • Sekcija za izobraževanje
  • Leta 1957 se pridružijo še harmonikaši 
  • 1958 se ustanovi ženski pevski zbor
  • 1970 nastane šolsko kulturno društvo

 

Šahisti, kegljači, harmonikaši in ženski pevski zbor kmalu izumrejo, sekcija za izobraževanje pa že kmalu po vojni preneha z delovanjem. Lutkovna sekcija še deluje za daljšimi presledki, vendar v 80.letih izumre. Za določene sekcije pa ni podatkov izumrtja.

  

  

DANES

  

Knjižnica je bila do leta 1998 v Kulturnem domu, potem pa se je ta dom porušil, danes pa je knjižnica v zasilnih prostorih zdravstvenega doma. Večina prireditev se danes odvija v dvorani, kjer je bila včasih kinodvorana v sklopu kmetijske zadruge in pa seveda v  novi športni dvorani v Preboldu.

  

PREDSEDNIKI OD LETA 1964 NAPREJ:

  

  • 1964 - Avgust Dobriha
  • 1972 - Jordan Edvin
  • 1989 - Anton Farčnik
  • 1997 - Anica Trivan
  • 2003 - Milena Sedminek
  • 2009 - Franci Cigler

  

POMEMBNE TRI SEKCIJE, KI DELUJEJO ŠE DANES

  

MOŠKI PEVSKI ZBOR DPD SVOBODA PREBOLD


Ustvarjalna pot moškega pevskega zbora Svoboda Prebold se je pričela davnega leta 1920, ko je zbor prevzel zborovodja Fran Roš, pravi razmah pa je doživel po vojni. Zbor je prepeval za potrebe kraja samega, kasneje pa tudi za okolico (razne svečanosti, proslave, pogrebi...). več tisoč ur vaj in na stotine nastopov že ima ta zbor za sabo. Koliko odrekanj, koliko truda je bilo vloženega, vedo pevci sami in njihove družine, ki z razumevanjem odobravajo odsotnost z doma zaradi zbora. Močna volja in pa veselje do petja pevce veže v tako složno skupino. Prav tako zbor ni prenehal s svojim delovanjem (razen kulturnega molka med 2.svetovno vojno), četudi so bili pevci kdaj prepuščeni sami sebi, ker so bili brez strokovnega vodstva. V vseh teh letih je MPZ Svoboda Prebold imel svoje vzpone in padce, vedno pa je bila pesem tista, ki je pevce držala skupaj. Dolgoletni boter zbora je bila tekstilna tovarna Prebold, katere vodstvo je imelo veliko posluha za razvoj kraja, za razvijanje in širjenje njegove kulture, tako je zbor mnogo let prepeval tudi za potrebe tekstilne tovarne.

zg1

 

 

 

Letno pripravijo po en ali več koncertov, sodelujejo na občinskh revijah, na proslavah in jubilejih krajevnega in občinskega značaja, sodelovali so na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, snemali na RTV Ljubljana... pojejo tudi prijateljem ob porokah, smrti bljižnih, večkrat že tudi v cerkvi, zdraviliščih, domovih za ostarele... Skorajda ni prireditve v kraju in okolici brez preboldskih pevcev. Zbor odlikuje še ena značilnost, to je solidarnost z nekdanjimi člani zbora in delavci tekstilne tovarne, kjer pojejo na vseh pogrebih.

Za svoje delo je med ostalimi priznanji prejel tudi diplomo kulturne skupnosti Žalec, Savinovo priznanje, srebrno plaketo KS Prebold, srebrno Savinovo plaketo, Gallusove značke pa ima več pevcev.

 

Zborovodje:

 

  • Fran Roš
  • Mikluš Stane
  • Hribar Franc
  • Kasesnik Franjo
  • Lesjak Milan
  • Dolar Valerija
  • Radovan Gobec
  • Škorjanc Jože
  • Šutej Alojz
  • Bardorfer Rudi
  • Kumer Drago
  • Matjaž Kač
  • Ciril Jagrič
  • Bojana Hrovat
zg2

 

zg3

Pod vodstvom zborovodje Draga Kumra

  

zg4

Pod vodstvom zborovodkinje Valerije Dolar

  

zg5

 

zg6

 

GLEDALIŠKA SEKCIJA

  

 

Gledališka sekcija je delovala že pred 2.svetovno vojno, vendar pa je razcvet doživela s prvim gledališkim projektom 11.8.1945 pod režijo Lojzeta Frica z igro Iz krvi rdeče. Ta prelomnica predstavlja tudi začetek uspešnega delovanja celotnega društva. Režiser Lojze Fric, ki je veljal za prvega in edinega, je deloval do smrti, leta 1977. Da pa je gledališka sekcija tako dobro delovala in bila zelo uspešna so za to zaslužni režiser, številni igralci in tisti, ki so pri igri kakorkoli pomagali in predsedniki DPD Svoboda Prebold.

Gledališka sekcija deluje še danes in je tudi zelo uspešna. Spodaj pa sledi veliko slik in komenarjev, ki prikazujejo gledališko sekcijo in posamezne igre skozi obdobja po drugi svetovni vojni. Podana je letnica in naslov igre, režiser in pa tudi igralci.

 

 

zg7

Igre od 11.8.1945 do 31.12.1950

 

zg8

Igra Scapinove zvijače

 

zg9

Igri Politika in Žena za skrinjo

 

zg10

zg11

Igra Sneguljčica

zg12

Seznam iger od 3.3.1951 do 15.11.1953

zg13

Igra Tekma za moža

zg14

Igra Mojca in živali

zg15

zg16

Vasovalci 

 

 zg17

Igre od 19.12.1953 do 17.7.1956

zg18

Igri Daritev in Celjski grofje

zg19

Hlače

zg20

Gumb

zg21

Seznam iger od 21.6.1956 do 16.6.1958

zg22

Magda

zg23

Živa pokopana

zg24

Seznam iger od 4.7.1958 do 10.7.1960

zg25

Via mala

zg26

Oblast in Deseti brat

zg27

Vrtinec

 

 zg28

Seznam iger od 20.8.1960 do 10.7.1966

zg29

Pogodba

  

zg30

Zabavna prireditev in Na dan žena 

zg31

Plinska luč

zg32

Loterija in Veseli večer

zg33

Tolmun in kamen

 

 zg34

Naj poje čuk

zg35

Tolmun in kamen

zg36

zg37

Ljubezensko pismo

 

PIHALNI ORKESTER

 

 

Zgodovina pravi, da se je leta 1926 rodila ideja takratnega godalnega ansambla, da bi se ustanovila tudi godba na pihala. Takratna godba je živela od nekake miloščine in od denara, ki so si ga člani prislužili z nastopi. Vsak dinar, ki so ga dobili so ga skrbno hranili v blagajni, da so potem lahko nabavili nov instrument. Godba na pihala je bila za tisti čas nekaj modernega, novega. In to novo in moderno so si lahko privoščili le večji ni pomembnejši kraji, med njimi je bil tudi Prebold.

Pri ustanovitvi preboldske godbe na pihala je imel zelo veliko zaslug pokojni Pavlič, saj je prav on posodil precejšnjo vsoto denarja in s tem omogočil nakup prvih instrumentov. Soustanovitelj je bil tudi kmet Ribič iz Lakove vasi. To so bili prvi ljudje, ki so z dušo in srcem živeli z godbo in ji žrtvovali tudi del sebe.

Do leta 1929 je odbo vodil kapelnik Šetor, potem pa je vodstvo prevzel kapelnik Klonkl, ki je bil kmet iz Šempetra. Klonkl je imel za sabo že precej prakse, dobro mero izkušenosti in obvladal je tudi teorijo. V tem času se je število članov povečalo, kvaliteta pa zboljšala. Klonkl je godbo vodil do leta 1934.

38

 

Glede nastopov pa kronika beleži, da je bilo godbo slišati ob vseh važnejših praznikih, pri raznih shodih, pogrebih in prireditvah. Potem nastopi za godbo zelo važno obdobje. Ko je Klonkl preneal s kapleištvom, je to mesto prevzel domačin Ahac Ivan iz Kaplje vasi. V društvu je bilo čutiti določene premike. Kljub temu, da je bilo delovanje povsem prostovoljno, so zdaj uvedli urnik rednih vaj, pravo pokroviteljstvo pa je imelo gasilsko društvo v Preboldu.

Začetek 2.svetovne vojne je imel posledice za godbo na pihala. Zaradi areacij in odhoda nekaterih članov godbe je delo med vojno zamrlo.

S končanjem vojne je prišla ponovna misel, da godba zopet začne z delovanjem. Poiskali so se instrumenti po domovih, našel se je prostor za vaje in nekdanji ter novi člani godbe so začeli z vajami. Problem v teh časih pa so bili kapelniki, ki so se kar menjevali. Tako je leta 1952 godbo prevzel Jančer Jože in jo vodil tri leta. Leta 1955 jo prevzame Alojz Pečnik, 1957 Lojze Šutej, 1960 ponovno Alojz Pečnik, 1963 Franc Verk, 1987 Milan Posavec.

S prihodom za kapelnika Franca Verka se je začelo obdobje godbe, ki je zapisano z najsvetlejšimi črkami. Godba je začela pridobivati na kvaliteti in množičnosti. Sponzorstvo nad godbo sprejme sindikat TT Prebold in s sprejemom godbe se ta preimenuje v Pihalni orkester Tekstilne tovarne Prebold. Orkester v tem času izvede proslave obstoja 40 letnice, 45 letnice in 50 letnice delovanja godbe. Pod vodstvom dirigenta Verka je orkester začel izvajati samostojne koncerte in se udeleževat tekmovaj na republiški ravni. Na vseh tekmovanjih je orkester dosegel dobre rezultate. Svojo največjo kvaliteto pa je orkester dosegel s prihodom na mesto dirienta ospoda Milana Posavca. Orkester se je uvrstil v 2.težavnostno stopnjo in tu trdno ostaja. Pod taktirko Milana Posavca orkestter organizira vsakoletni božično-novoletni koncert, prav tako pa nastopa širom Savinjske doline, kakor tudi na prireditvah v občini Prebold.

 

zg39

zg40

zg41

Godba ob božično-novoletnem koncertu

 

free joomla templatesjoomla templates
                   2017   KUD Svoboda Prebold